DRUŠTVO  O DRUŠTVU

O DRUŠTVU

Organizacija: PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO HRUŠICA

Naslov: Hrušica 13, 4276 Hrušica

E-pošta: pgdhrusica@gmail.com

E-pošta: janezmarincic56@yahoo.com

Odg. oseba: Predsednik PGD Hrušica, Janez MARINČIČ

Telefon: 031 580 764

TRR: 070002-0000137248, Gorenjska banka

Davčna št.: 94566461

Matična št.: 5133327

Dejavnost: 75.252 poklicno in prostovoljno gasilstvo

 

Na tej strani vam predstavljamo zgodovino gasilskega društva na Hrušici. Teksti in slikovno gradivo so povzeti po brošuri "100. let gasilstva na Hrušici" iz leta 2004.

USTANOVITEV "POŽARNE BRAMBE"

Matija Klinar starejši

Zametki nastajanja gasilstva na Hrušici segajo v daljno leto 1904. Z nastajanjem in razvojem naselja Hrušica se pogosti požari zaradi primitivno grajenih hš, tudi v vasi Hrušica nekaterim pobudnikom vzpodbudili idejo o ustanovitvi gasilcev na Hrušici.

Zapiski iz arhiva, iz katerega smo črpali podatke in na katerega "SPOMINSKO KNJIGO" smo zelo ponosni, nam ne povedo točnega datuma nastanka Gasilskega društva na Hrušici. Znano je, da je bilo to leto 1904. Ustanovitveni 'sestanek' naj bi bil 1.10.1904 ali pa 5.11.1904, kjer se jezbralo 32 vaščanov in so ustanovili t.i. "Požarno brambo", ki jo je vodil Matija KLINAR starejši. Svojo funkcijo je opravljal vse do svoje smtri leta 1035. Ob strani mu je vestno stal in pomagal Jožef BIZJAK, ki je po njegovi smrti prevzel predsedovanje upravnemu odboru. Njuno delo za gasilstvo na Hrušici je neprecenljive vrednosti in bo ostalo zapisano v analih društva kot svetel vzor vsem generacijam.

PRVE VOLITVE

Trinajstčlanski odbor je bil izvoljen v prosincu 1905 leta in so ga sestavljali:

  • Matija Kobentar - načelnik (predsednik)
  • Lovro Krivec - namestnik
  • Andrej Klinar - blagajnik
  • Štefan Podpec - tajnik
  • Tomaž Klinar - vodja plezalcev (poveljnik)
  • Franc Razinger - namestnik
  • Franc Razinger - vodja gasilcev
  • Anton Robič - namestnik
  • Miha Dečman - odbornik
  • Jožef Branc - odbornik
  • Metev?? Vergles - odbornik
  • Jernej Smolej - orodjar (gospodar)
  • Matevž Žvagen - namestnik

Skupinske slike ni, saj iz zapisov sledi, da se takrat niso slikali in nekaterih od njih ni mogoče najti v slikovni podobi v arhivu. Prvi občni zbor je bil leta 1905 in zato je tajnik France Poilajnar, ki je leta 1939 pričel pisno KRONIKO (1905-1939), mislil, da je bila ustanovitev v letu 1905. Očitno za leto 1904 ni imel podatkov.

OGNJENI KRST V LETU 1906

Leta 1906 tako sledi iz Polajnarjevih zapisov tudi  ognjeni krst naših takratnih gasilcev in sicer v Logu ti. Milanovem Logu na Jesenicah. Poznavalci pričajo, da je to kraj pod Mežaklo, tam kjer danes stoji oz. je bil Gradis. Dne 21.1.1906 je bil velik požar in gasilci PGD Hrušica so takrat prejeli od Kranjske industrijske družbe, izpostave Kranj  "Zasluženo pohvalo" . Dne 22.prosinca 1906 so prejeli Plaketo z vrednostjo 300 kron nagrade.

GASILSTVO NA HRUŠICI OD 1904 DO 1944

V uvodu smo zapisali, da z nastajanjem in razvojem naselja Hrušica pogosti požari zaradi primitivno grajenih hiš botrujejo ustanovitvi "Požarne brambe" .

Prve naloge društva so bile pomoč ob požarih, organizacijsko pa je bila glavna skrb, kje bo gasilsko društvo delovalo. Dve leti po ustanovitvi je na prostoru, kjer že danes stoji gasilski dom, bil zgrajen Leseni gasilski dom. Zemljišče za leseni gasilski dom je odstopil Klinar Matija, kasneje za prizidek pa še Kavalarjev Zdravko ( Robičkov).

Hruščani, po pisanju kronike, so že takrat priredili gasilsko veselico, saj so bili vedno znani po plesih in svojih folklornih skupinah. Folklorna skupina Julijana , je danes znana tudi širom po Evropi. Zanimiv je podatek, da je po izgradnji železniškega predora je članstvo zaradi odhoda ljudi v svet za kruhom upadlo in je članstvo iz prvotnih 32 padlo na 20 gasilcev. Verjetno je padla tudi nekoliko gasilska zavest , saj se jim je izpolnila želja po izgraditvi doma in pridobitvi gasilskega orodja. Iz kronike sledi, da se je društvo udeleževalo pri gašenju dveh požarov na leto , bile so redne vaje, vskao leto pa so prirejali tudi izlete v okolico. Člani so se redno izobraževali

Med štiriletno prvo svetovno vojno je delovanje društva prenehalo, ker so bili člani poklicani v vojsko.

GASILSKI DOM

Po končani vojni se je delovanje društva ponovno obnovilo, vendar posledice vojne ni bilo mogoče hitro nadgraditi. Leta 1926 je upravni odbor sklenil, da razmajani leseni dom obnovi in na istem mestu zgradi in postavi nov Gasilski dom.

Tri leta se je v glavnem posvečalo gradnji in tako se nekako zgodovina ponavlja. Tudi današnja obnova gasilskega doma je v glavnini dominantna in prednostna naloga zadnjih nekaj let. Novi gasilni dom je bil zgrajen 1930 leta. Gradnjo doma je vodil Bizjak Jože, in iz pisanja kronik sledi, da ima š¡tiriletni trud prostovoljnega dela članov v novem domu, rezultat z  dekorativno stavbo za samo okolico, notranjost pa nudi čim večje možnosti za razmah gasilstva« . Bil je storjen velik korak naprej in ta korak je podoben današnjemu, ko praznuje PGD Hrušica - 100. obletnico.

V teh letih so prvič naredili tudi spominske slike. PGD Hrušica poseduje veliko sliko gasilske čete, verjetno je slikana pred novim domom.

Na sliki so od leve proti desni :

Ležita : Martinčič Ernest in Nikolič Johan

1.vrsta : Polka Franc - Rovtarjev, Bizjak Lovro- Krvavčev, Pintar Jernej - Prink, Kobentar Matija- Rogarjev, Bizjak Jože- Krvavčev, Robič Franc- Končkov, Klinar Franc-Rogarjev - Hinkov ata

2.vrsta Smolej Joško - Čušov, Dečman Rudolf, Potočnik Štefan - Kavšelnov, Klinar Ciril, Robič Janez, Tarman Janez - Jekelnov, Ambrožič Johan, Kobentar Janez- Rogarjev, Robič Klemen- Žgajnarjev

3.vrsta Kobentar franc- rogarjev, Črnologar Albert, Kobentar Matija - Hemnov, Lah Franc - Šodrnikov, Posušen Alojz - Jurčev

 

 

V naslednjih letih po izgradnji je gasilsko društvo predvsem skrbi za operativo in usposabljanje članstva. V letu 1939, tik pred izbruhom druge svetovne vojne nabavi novo motorno brizgalko in novo orodje.

Druga svetovana vojna ponovno prizadene članstvu društva. Mnogi odidejo v Partizane, okupator izseli člane tudi v koncentracijska taborišča. Od članov je izseljenih v nemška taborišča 13, 7 se jih ne vrne, nekateri izgubijo življenje v bojih med NOV. Zato po svobodi, ko društvo ponovno oživi svoje delo njim v spomin, gasilci leta 1952 postavijo spominsko ploščo na Gasilskem domu, ki je danes obnovljena.

Na spominski plošči so zapisana imena . Kobentar Matija, Kobentar Blaž, Pajer Jože, Mrvič Franc, Puc Valentin, Lah Franc, Polka Franc, Krivec Lambert, Klinar Miha, Klinar Franc. Ob 50 letnici PGD je razvit nov Prapor, ustanovljena je ženska desetina.

GASILSTVO OD 1945 DO 2000

V drugi polovici svojega delovanja gasilsko društvo razvija operativno delo, povečuje število aktivnih članov, izvoljen je bil nov upravni odbor, ki ga je kot poveljnik vodil Janez Robič, ki pa je leta 1949 umrl.

Zanimiv je podatek, da v letu 1948 pristopi h gasilcem godba na pihala, število se je povečalo za dvajset članov- godbenikov, ki je v letu 1948 nastopala na vseh proslavah in gostovala tudi v drugih krajih. Skupaj so imeli 124 vaj in 9 večjih nastopov. Žal slike v arhivu ni.

Društvo vsa leta temeljito dela in vadi na taktičnih vajah in v letu 1951, ko se ustanovi tudi pionirska desetina, je Prostovoljno gasilsko društvo najboljše na sektorju Jesenice in polnoštevilno sodeluje tudi pri sprejemu Titove štafete. V letu 1952 se članstvo poveča na število 60, in kot sledi iz kronike - godbeni del PGD ne dela sramote in sodeluje na vseh proslavah.

Na slvanostni dan je društvo razvilo prvi društveni prapor. K nabavi propora je pripevalo veliko darovalcev , ki so bili napisani na drugu prora. Razvitje prapora se je udeležilo 22 sosednjih društev. Gasilci so priredili veliko gasilko veselico za domomo na Robičkovem vrtu.

Od leta 1954 do 1966 je imelo društvo čas počitka, kot razberemo iz kronike, ki jo je zapisal ob 70. obletnici tedanji predsednik Valentin Kejžar. Pa vendar ni mogoče mimo zapisanega podatka, da v letu 1958 ima društvo 8 mladink , kar lahko štejemo za zametek dela v sekciji članic. Društvo v tem letu ima tako pionirsko desetino, člansko desetino in mladinke in to leto je bilo po številu vaj številno, kar 18 vaj od tega 7 mokrih poleg tega pa so pomagali gasiti kar tri požare v občini Jesenice.

V letu 1961 je bilo pereče vprašanje nabava novih uniform. Problem je bil denar in društvu je uspelo ga delno zaslužiti s prostovoljnim delom z zasipanjem vodovoda na Belem polju, posestniki ( kmetje na Hrušici) pa so ji darovali v celoti 40 m3 lesa.

Za kroniko je zanimivo poročilo iz leta 1962, ki je sestavljeno v rimah.

60. LETNICO DRUŠTVO PRAZNUJE ZELO OBŠIRNO

26.julija 1964 je v okviru krajevne ga praznika društvo praznovalo 60.obletnico in pripravilo poseben program. Sodelovalo je veliko gasilskih društev, Dovje, Mojstrana, Kranjska Gora, Planina pod Golico, Blejska Dobrava, Jesenice, Koroška Bela, Zabreznica,poklicna enota Železarne Jesenice , Bohinjska Bistrica, Podhom, Begunje.

Parada je potekala od gasilskega doma mimo častne tribune pri Ocepku do doma družbeno političnih organizacij, današnjega Kulturno športnega doma Ivan krivec na Placu. Po paradi je bila izvedena mokra vaja na kateri so bili prikazani sodobni načini gašenja in reševanja. Izvedena je zopet odmevna. gasilska veselica pri Ocepku.

Pa vendar ,da ne bomo pisali samo o vajah in veselicah, povzemimo podatek, ki ga je moč zslediti v kroni tega leta. Prvič je zapisano, da so gasilci opozorili na neustrezno vodovodno omrežje, ki ga je tega leta pričela urejati Vodovodna skupnost Gorenjske. Zapisana je kritika, ker gasilsko društvo ni prejelo shematskega prikaza omrežja, kakor tudi ne hidrantov, ki bi jim nudila lažjo orientacijo v slučaju požara.

V letu 1966 se članstvo dvigne na število 206. Društvo proda star tovorni avto, za katerega pa se ne ve, kdaj ga je pridobilo.

V letih 1968 do 1971 društvo ponovno aktivno obnavlja gasilni dom, opravljenih je ogromno prostovoljnih delovnih ur. V letu 1968 člani opravijo 802 udarni uri za gasilski dom, zapisano je tudi, da v tem letu opravijo 240 ur na gasilskem avtu. V tem letu je zaključeno petletno pionirsko tekmovanje in tako bralec kronike tudi spozna, zakaj je vsako izrecno zapisano tekmovanje pionirskih skupin. Žal ni zapisano, katero je bilo končno mesto pionirjev iz Hrušice. Vsi so zelo aktivni na tekmovanjih, članska desetina je dosegla na Gorenjskem prvenstvu III. Mesto, mladinska v Občinskem tekmovanju I.mesto, pionirska III. Mesto. Na gasilskem domu so izdelane nove betonske stopnice, nova električna instalacija, odtoki, opravljenih je 234 ur.

V kroniki je zapsano, da društvo v letu 1971 šteje 35 operativnih članov, 12 rezervnih, 1 članico, 9 mladincev, 12 pionirjev in 200 podpornih članov.

7O. letnico - društvo praznuje dostojno

Glede na nove zakonske osnove, za katere se opredeli gasilstvo v Sloveniji PGD Hrušica v letu 1974 sprejme nov statut, razvija operativno tehnično delo in pridobiva novo članstvo.

Glavni uspeh v delu je bila nova tehnična opremljenost društva, pridobitev novega nabavljenega Avtomobila znamke TAM, za katerega je bilo zbrati finančna sredstva.

Za ta namen je bilo opravljenih 519 udarniških ur. Društvo izboljša operativno delo in tudi za ta namen se štirje člani udeležijo šolanja v častniški šoli.

80.letnico društvo proslavi v okviru krajevnega praznika

V naslednjih letih društvo nadaljuje svoje redno poslanstvo. Poudariti je potrebno dogovorjeno nalogo društva v letu 1978, kjer so pregledali vse hidrante in opozorili na pomanjkljivosti, s čimer je posebej izkazana nova naloga gasilstva na preventivnem delovanju . V letih 1977 so gasilci izrecno dežurali in opravili dominantno vlogo pri zemeljskem plazu na Kopavniku med Jesenicami in Hrušico, ko je s plazom na takratno magistralno cesto, ki vodi v Kranjsko goro grozila ogromna skala.

V sedemdesetih letih je društvo predvsem delovalo na vzgoji mladih gasilcev, tekmovanjih in zaradi velike angažiranosti operativnega vodstva, Klinar Franca, so dosegali prva mesta na občinskih tekmovanjih in na tekmovanjih na Gorenjskem.

V osemdesetih letih društvo zamre, jubilej 80.letnica PGD Hrušice se obeleži le s slavnostno sejo.

Iz zapiskov kronike za leto 1986 lahko izvemo, da se po vsej Hrušici pojavlja problemov KADRA. Starejši popuščajo, mladega kadra pa ni. V tem letu sta bila na Hrušici dva velika požara

  • v Mežakli, ki ga niso mogli pogasiti več tednov, dokler ni prišlo do skupne akcije. V dneh od 27.6.do.2.7.1986
  • požar na vasi pri Rogar v noči iz 1 na 2.septembra 1986, ki bi lahko pripeljal do uničenja kompletne vasi, če ne bi bilo med gasilci tudi gasilcev krajanov in ostalih gasilcev v občini.

Pri teh požarih se je izkazalo, da v hidrantih ni dovolj vode in ni večjega zajeta vode, ki bi gasilcem pomagala izpolniti njihovo poslanstvo. Na občnem domu je bila ponovno zastavljena naloga temeljite prenove gasilskega doma.

Leto 1988 je bilo za društvo kritično. Zakon je organizacijam združenega dela dovoljeval, da niso odvajale sredstev za samoupravne interesne skupnosti, iz katerih sredstev se je finansirala tudi gasilska dejavnost. Glede strokovnega izobraževanja ni bilo večjih premikov. Društvo se je odločilo za izgradnjo prizdika, garaže s funkcionalnimi prostori, vendar brez ustreznih finančnih sredtev. Gradnja in obnova je zamrla, v letu 1988 se nadaljuje z drugo etažo, streha na prizidiku se izvede šele leta 1991.

V letu 1993 se opazi povečanje sodelovanja med društvi v Krajevni skupnosti Hrušica in sicer med Kulturno športnim društvom, PGD in tudi krajevno skupnostjo na Hrušici.

Glavna naloga je bila priprava 90. letnice PGD in dokončanje prizidka.

Velika pridobitev avtocisterne z visokotlačno črpalko je bilo darilo kolegov iz Avstrije (staro vozilo več kot 20 let) in naj bi dobro služilo društvu. Opel blitz še danes služi za operativno delo društva.

90. letnica, društvo praznuje zopet 3 dni

Članom PGD Hrušica do praznovanja 90. letnega jubileja ni uspelo izdelati prizidka gasilskega doma. Delno zaradi neenotnosti članov, glede prenosa lastništva na občino. Ker je bila večina mnenja, da mora, lastništvo gasilskega doma, ostati v celoti last PGD Hrušica, je zmanjkalo finančnih sredstev in so bila dela začasno prekinjena. Se pa ob praznovanju 90 letnice obstoja PGD, ob pomoči krajevne skupnosti Hrušica in KŠD Hrušica, organizira osrednja prireditev na Hrušici, ki traja tri dni. Izvede se sektorska vaja pred domom KŠD na Hrušici, sledi nastop mladincev PGD Hrušica ter gasilska parada, od gasilskega doma do prireditvenega prostora pred domom KŠD na Hrušica. 

Za kulturni program poskrbi ga. Helena Grzetič z mladinci, kateri so danes aktivni člani gasilci.